Način življenja se je v zadnjih desetletjih z razvojem tehnologije, ki je posamezniku omogočila prijaznejše življenje in mu na mnogih področjih olajšala vsakodnevni napor, korenito spremenil. Že vsaj dvajset let strokovnjaki ugotavljajo, da je spontanega gibanja v otroštvu vse manj. Zato je športna dejavnost tista, ki je primerna za ohranjanje zdravja in primerne telesne kondicije. Športne dejavnosti imajo dokazano pozitivne učinke na otrokov celostni razvoj. Sodobni življenjski slog tako zahteva, da šport in gibanje postane del posameznikovega vsakdana tako z vidika psihomotoričnega razvoja kot tudi preventive za zdravje.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije so alarmantni, saj je več kot polovica deklet in fantov med 11. in 15. letom v Sloveniji premalo telesno aktivnih, prav tako je viden upad motoričnih sposobnosti pri otrocih in mladostnikih. Redna gibalna aktivnost v obdobju mladostništva vpliva na: biološki, gibalni in psihosocialni razvoj (spoznavni, čustveni, socialni).
Športna aktivnost za zdravje in razvoj
Športna dejavnost v različnih oblikah je v otroštvu pomembna za zdravje in razvoj, pri odraslih pa potrebna za ohranjanje zdravja in vitalnosti ter sprostitev. Pomena zdravja se pričnemo zavedati običajno šele takrat, ko je ogroženo. Pozabljamo, da je preventivni zdravstveni vidik (redno gibanje in športna vadba) za ohranjanje in izboljšanje zdravja pomembnejši od terapevtskega. Številne raziskave kažejo, da obstajajo močne povezave med pojavom kroničnih nenalezljivih bolezni in elementi nezdravega življenjskega sloga, kot so gibalna neaktivnost, nezdrava prehrana in kajenje. Medtem ko odrasli z redno športno vadbo skrbijo za svoje zdravje in telesno pripravljenost ter zmanjšujejo stres, otroci potrebujejo redno gibalno dejavnost za normalno rast in razvoj, za ohranjanje zdravja in gibalne pripravljenosti ter za razvoj gibalnih sposobnosti in navad, ki jih spremljajo tudi kot odrasle.
Ljudje, ki veliko sedijo in postanejo telesno dejavni, trdijo, da se telesno in duševno bolje počutijo ter da je kakovost njihovega življenja boljša. Človeško telo se zaradi redne telesne dejavnosti morfološko in funkcionalno spremeni, kar lahko prepreči ali upočasni pojav nekaterih bolezni in poveča fizično zmogljivost. Redno športno udejstvovanje direktno vpliva na posameznikovo življenje. Gibalno aktiven človek je močnejši, bolj gibljiv, odpornejši, spretnejši, v boljši kondiciji, bolj vzdržljiv, ima več energije, bolj vitalen, boljšega razpoloženja, se hitreje odpočije, hitreje nadoknadi energijo, lepšo in boljšo telesno držo, boljši apetit, bolje spi, manj obiskuje zdravnike. Vse to pa dobro vpliva na oblikovanje visoke samopodobe in samospoštovanje, s tem pa tudi na vejo uspešnost v poklicnem in zasebnem življenju. Poleg tega so podatki študij pokazali, da imajo gibalno oziroma športno aktivni ljudje gibalne in funkcionalne sposobnosti na približno enaki ravni, kot 20–30 let mlajši, ki se s športom ne ukvarjajo. (Sila, 2001). S športom in športno rekreacijo se lahko ukvarja vsak, ne glede na spol, starost, stan, socialni status, psihofizične sposobnosti, versko pripadnost in drugo, vendar skladno s svojim zdravjem in telesnimi sposobnostmi.
Otroci se zelo radi gibajo
Gibanje je ena od osnovnih potreb človeka, ki je zapisana že v njegovih genih. Otrok ima prirojeno biološko potrebo po telesni dejavnosti. Šport predstavlja velik delež otrokove gibalne dejavnosti ter pozitivno učinkuje na razvoj gibalnih sposobnosti. Pri tem je potrebno upoštevati številne dodatne dejavnosti, kot so plezanje, lovljenje, različne družabne gibalne igre, ki jih ne moremo opredeliti kot klasično športno dejavnost, kljub temu pa veliko prispevajo k zdravju otrok in njihovi gibalni pripravljenosti. Starši so tisti, ki lahko najbolje vplivajo na to, da gibanje in športne aktivnosti postanejo del otrokovega vsakdanjika. Otrok pa te navade nato ohrani tudi kasneje, ko ta primarna želja po gibanju usahne.
Šport vse bolj pomemben socializacijski dejavnik
Šport pa postaja vse bolj pomemben tudi kot socializacijski dejavnik. Druženje in športna aktivnost omogočata dinamično srečevanje ljudi, direktno medsebojno komunikacijo, učenje različnih socialnih veščin, povezanih z aktivnostmi, spoznavanje emocij, ki niso prisotne na ostalih področjih življenja, sprejemanje nekaterih pozitivnih elementov življenjskega stila, prilagajanje skupinskim zahtevam, sodelovanje posameznikov za skupni cilj, ustvarjanje tesnih prijateljskih vezi.
Šport močno vpliva na vzgojo in izobraževanje
Šport ima vse večji pomen tudi na vzgojnem področju: privzgajanju delovnih navad, samospoštovanju, samozaupanju, redu, disciplini, vztrajnosti, samokontroli, odgovornosti, občutku za timsko delo, samospoštovanju in spoštovanju drugih, premagovanju individualnih lastnosti. Te življenjske spretnosti posameznik prenese na preostala področja življenja.
Redno gibanje in športna vadba pozitivno vplivajo tudi na učne sposobnosti posameznika. Strokovnjaki ugotavljajo, da z naraščanjem pogostosti telesne dejavnosti v prostem času narašča tudi delež otrok z višjim učnim uspehom (Zurc 2006). Poleg tega raziskovalci ugotavljajo, da dodatne ure športne vzgoje prav tako pozitivno vplivajo na učni uspeh (Singh et al. 2012). Prav tako pa dodatne ure športne vzgoje spodbujajo psihomotorični razvoj in posledično razvijajo mehanizme, ki omogočajo hitrejše učenje, pospešijo krvni obtok, povečajo pozornost, povzročijo hormonalne spremembe, boljšo prehranjenost, spremembe v telesni sestavi ter dvignejo samozavest (Shepard 1997).
Šport dviguje kakovost življenja
Dejstvo je torej, da športno udejstvovanje in redno gibanje dvigujeta kakovost življenja, omogočata ustrezen psiho-gibalni razvoj, imata pozitivne učinke na izobraževanje, hkrati pa pomenita za otroka zabavo in sprostitev. Potrebno pa se je zavedati , da tudi povečan obseg športne vzgoje v šoli žal ne more nadomestiti pomanjkanja gibalne dejavnosti v vsakdanjem življenju. Zato je pomembno, da se starši zavedajo nujnosti redne športne vadbe in gibanja ter svoje otroke spodbujajo in jih usmerjajo v športne aktivnosti in aktivno preživljanje prostega časa.
Akcija Veter v laseh – s športom proti zasvojenosti ponuja mladim in družinam aktivno preživljanje prostega časa. Raznovrstne športne panoge pa omogočajo razvoj različnih gibalnih vzorcev otrok. Pridružite se nam na številnih prireditvah v različnih krajih po vsej Sloveniji!
Viri: Sila (2001), Zurc (2006), Matejek, Singh (2012), Shepard (1997).