SOPA in 40 dni brez alkohola: Vsako pitje prinaša tveganje
- 06.03.2020
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že četrto leto izvajajo projekt SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, kjer pri izvedbi aktivnosti sodelujejo tudi športno rekreativna društva in Športna unija Slovenije.
Ena izmed aktivnosti znotraj projekta je tudi izvedba dogodka Dan brez alkohola in sodelovanje v akciji 40 dni brez alkohola. Aktivnosti sledijo cilju projekta; vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v slovenski družbi, kjer prevladuje mokra kultura. Posledično je čezmerno pitje pri nas močno prisotno, kar kažejo tudi skrb vzbujajoče številke. Po podatkih naj bi skoraj vsak drugi odrasli prebivalec oz. prebivalka Slovenije pil tvegano.
Nekaj statistik o porabi alkohola v slovenski družbi je na nedavni novinarski konferenci predstavila Karmen Henigsman iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V povprečju naj bi Slovenec, Slovenka star/-a 15 let ali več, v letu 2018 spil/-a: 38 L vina IN 93 L piva IN 3 L žganja, kar predstavlja skoraj 10 litrov čistega alkohola – govorimo o registrirani porabi. Poraba je sicer nekoliko nižja od lanske, predvsem na račun manj popitega vina (za 4 litre), vendar se je od 2016 do 2018 občutno povečala količina popitih žganih pijač (v povprečju za 1 L). Za primerjavo, v letu 2016 je svetovno povprečje registrirane porabe čistega alkohola znašalo 6,4 L, evropsko pa 9,8 L. Poleg registrirane porabe alkohola (10 L čistega alkohola) predstavlja za Slovenijo veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje, ki po ocenah še za tretjino viša številke, kar nas uvrščajo v sam svetovni vrh.
Posledice sprejemajočega pitja alkohola pa niso vidne le v številkah porabe, temveč tudi v zdravstvenih in socialnih posledicah, ki jih ima pitje alkoholnih pijač tako na tistega, ki pije, kot tudi na njegove svojce in bližnje. »Tvegano in škodljivo pitje je vzročno povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami. Pitje alkohola lahko vpliva na vsak organ v telesu, povzroča rakava obolenja, oslabi posameznikov imunski sistem in bistveno vpliva na oslabljenje srčno-žilnega sistema. Da je kozarec vina dober za zdravje, je tako le mit, saj novejše raziskave kažejo, da z vsakim popitim kozarcem alkoholnih pijač, tvegamo škodljive posledice,« je pojasnila Karmen Henigsman in izpostavila tudi vpliv pitja alkohola na plod in na razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Slednji se namreč ne razvije samo pri otrocih, katerih matere so zasvojene z alkoholom, ampak tudi tistim, ki pijejo že manjše količine alkohola v obdobju zanositve in nosečnosti. Zaskrbljujoč je podatek, da v zadnjih letih zaznavamo ravno porast tveganega pitja med mladimi ženskami z višjo izobrazbo, kar sovpada ravno z rodno dobo.
Vsak dan je v Sloveniji zaradi vzrokov povezanih izključno z alkoholom, v povprečju 10 novih hospitalizacij: »Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola, umreta vsaj 2 osebi. Letno to v povprečju (skupaj z žrtvami prometnih nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani) pomeni 927 oseb,« je dejala Henigsmanova. Govorimo torej o številu smrti, ki bi jih lahko preprečili. Umrljivost prebivalcev Slovenije zaradi alkohola presega evropsko povprečje. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša v povprečju 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.
Posledice škodljivega pitja alkohola niso samo zdravstvene, saj vplivajo tudi na ostala področja življenja. Zaradi alkohola so prisotne tudi mnoge psihosocialne posledice, ki se kažejo v nižji delovni storilnosti, višji stopnji absentizma, pogostejših konfliktih, duševnih težavah pri bližnjih in otrocih, v nasilju in kriminalnih dejanjih, predvsem pa so posledice opazne preko nekakovostnih odnosov v družini in na delovnem mestu.
Vsi navedeni podatki in dejstva o alkoholu, kažejo potrebo po učinkovitih ukrepih. »S pilotno izvedbo pristopa SOPA, ki ga v 18 lokalnih okoljih izvajajo zdravstveni delavci v zdravstvenih domovih in strokovni delavci iz centrov za socialno delo, smo do sedaj podprli 700 posameznikov, ki so se odločili zmanjšati svoje pitje alkohola in v tem tudi uspeli,« je zaključila Karmen Henigsman, ki je dodala tudi, da opažamo, da so ustrezna podpora, povezovanje med strokovnjaki in odnos tisti dejavniki, ki lahko bistveno pripomorejo k zamejevanju alkoholne problematike v Sloveniji, zato posebej pozdravljajo tudi letošnji slogan akcije, ki poziva k ne pitju alkohola v luči izboljšanja medosebnih odnosov.
Pobudnik projekta SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola je Ministrstvo za socialo, izvajalec pa Nacionalni inštitut za javno zdravje. Osnovni namen projekta je zmanjšati čezmerno pitje alkohola in njegove negativne učinke na zdravje obravnavanega ter vzpostaviti odgovoren odnos do alkohola pri vključenih deležnikih. ŠUS kot predstavnik NVO na področju športa skupaj z osmimi športno rekreativnimi društvi sodeluje pri izvedbi t.i. kratkih ukrepov, ki se nanašajo na informiranje, promocijo in osveščanjev v sklopu športno rekreativnih in ostalih dogodkov.
Vir: NIJZ, www.sopa.si
Projekt je financiran iz Evropskega socialnega sklada - ESS (80 %) ter iz proračuna Republike Slovenije (20 %). Upravičenca projekta sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) in Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju MZ). MZ je ob tem tudi posredniški organ, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa je organ upravljanja. Vodja projekta je mag. Tadeja Hočevar, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
